Težave s prostato? Vse kar mora vedeti moški

`

`

Kaj je prostata?

Prostata je kostanju podobna neparna cevasto mišična žleza, sestavljena iz 30 – 50 razvejanih cevk in mešičkov in je del semenskih poti.

Prostata leži tako, da se baza dotika spodnje strani sečnega mehurja, sprednji del je obrnjen k sramni kosti, spodnji del leži na urogenitalni diafragmi, zadnji del pa je v odnosu z rektumom, zato se jo lahko otiplje skozi danko. Leži pod vratom sečnega mehurja in obdaja začetni del sečnice, pod žlezo pa leži zunanji uretralni sfinkter iz prečno progastih mišic, ki je pomemben za samokontrolo izločanja urina. 

“Da bomo razumeli zakaj prostata tako pogosto dela težave, moramo poznati njeno zgradbo. 

Pri odraslem moškem v žlezi ločimo 3 cone: centralno, periferno in prehodno. Centralna cona ima piramidno obliko, in zaseda 25% volumna prostate.

Periferna cona je največja in predstavlja 70 % volumna prostate, prehodna cona pa predstavlja 5 % prostate. Vsaka od teh con ima malenkost drugačno zgradbo in drugače odreagira na testosteron. Posledica je, da kar 80 % raka prostate vznikne v periferni coni, v prehodni coni pa se večinoma pojavlja benigna hiperplazija prostate (BHP) oziroma po novejši terminologiji benigna prostatična obstrukcija.

Funkcija prostate

Glavna funkcija prostate je tvorba in izločanje alkalnega izločka mlečne barve in značilnega vonja, ki povečuje gibljivost semenčic, koagulira izloček semenjaka in nevtralizira kisli pH nožnice. Slednje je zelo pomembno, saj sicer normalen kisel pH nožnice pobije semenčice. Semenjak ali seminalna vezikula je del moškega reproduktivnega sistema in je odgovorna za proizvodnjo tekočine, ki omogoča preživetje in dobro vitalnost semenčic.

Že tukaj pa moramo nekaj poudariti – prostata ni pomembna za libido in potenco. Tudi v primeru odstranitve prostate, to ne vpliva nanju. Žal pa so težave z erekcijo pogost rezultat posegov na prostati, saj v neposredni bližini prostate ležijo živci odgovorni med drugim tudi za erekcijo. Če se jih med posegom poškoduje, potem bo spolno življenje zelo oteženo. K sreči je z napredkom kirurških tehnik postala poškodba redkejša.

Simptomi težav s prostato

Simptomi spodnjih sečil pri starejših moških so še vedno najpogosteje povezani z obstrukcijo vratu sečnega mehurja, ki jo povzroča benigno povečanje prostate.

Ta je rezultat histoloških sprememb v prostatičnem tkivu. Do klinične manifestacije pride le pri okoli 10 % moških z benigno hiperplazijo prostate.

Tudi sama velikost prostate ne korelira s težavami. Ker BHP navadno vključuje notranje dele prostate so simptomi največkrat povezani z obstrukcijo spodnjega urinarnega trakta. Čeprav je povečana prostata vodilen vzrok težav z uriniranjem, so ji pogosto pridružena druga stanja (npr. čezmerno ali premalo aktivni sečni mehur, različne strukturne ali funkcionalne abnormalnostmi sečil kot posledica okužb, kamnov, tumorjev…). V resnici je velika verjetnost, da ne povzroča simptome samo en dejavnik, temveč so posledica različnih vzrokov. Ne glede na to dejstvo, lahko z zdravljenjem težav s prostato odpravimo večji delež težav.

Kaj je povecana prostata

Povečana prostata stiska sečnico in to pomeni boleče in oteženo uriniranje. 


Kapsule za prostato

Kapsule s palmetom in koprivo za naravno pomoč pri prostati.

 

Prostata in težave z uriniranjem

Nastala obstrukcija iztoka iz mehurja povzroči težave pri mokrenju. Prihaja do zamude pri začetku odvajanja urina – čakanje na curek. Ta je pogosto šibek in/ali prekinjajoč s kapljanjem na koncu uriniranja (prostatizem). Lahko so prisotni še nezmožnost zadrževanja urina, večja pogostost uriniranja in pogosto odvajanje urina ponoči (nikturija). Lahko je prisotna tudi kri v urinu (hematurija), a to ni pogosto. 

Če je nepopolna zapora kronična in nastaja postopoma, običajno bolnik pri tem nima bolečin. Zanjo je značilna tudi inkontinenca, zlasti ponoči. Mehur je raztegnjen, pogosto tipljiv vse do popka, vendar ni mehak, ker je raztegovanje bolj postopno. Obstrukcija odtekanja urina lahko nastane tudi akutno. To je zelo boleče stanje s povečanim in na otip trdim mehurjem. 

Zapleti zaradi povečane prostate

Simptomi pa so odvisni tudi od zapletov, ki se pojavi ob nezdravljenih težavah z odvajanjem urina. Sčasoma pride do hipertrofije mišic mehurja, ob izbočenih trakovih zadebeljene gladke mišičnice lahko posledično nastanejo divertikli.

Mehur se zaradi povečanega pritiska tudi poveča (dilatira), kar se prenese tudi na sečevoda, ki se prav tako razširita.  Zastajanje urina pa nato škodi še ledvicam.

“Mehur se zaradi povečanega pritiska tudi poveča (dilatira), kar se prenese tudi na sečevoda, ki se prav tako razširita.  Zastajanje urina pa nato škodi še ledvicam.” 

Te lahko nezdravljene vodijo v hidronefrozo (razširitev ledvičnega votlega prostora) in nepopravljivo škodo.

Konča se lahko tudi z ledvično odpovedjo. Pogostejše so tudi okužbe. Ascendentna okužba (t.j. navzgor po sečilih) sečnega trakta vodi v pielonefritis in tako dodatno poslabša ledvično funkcijo. Ponavljajoče infekcije pa so tudi vzrok nastanka ledvičnih in sečnih kamnov. V najslabšem primeru pride do urogene sepse, ki se neredko konča s smrtjo.

Bolezni prostate

Težave s prostato se najpogostejši vzrok obiska pri urologu. Veliko pozornosti smo posvečali benignemu povečanju prostate, a obstajajo tudi druge bolezni, ki lahko prizadenejo prostato in s tem močno okrnijo kakovost življenja pri moških. 

Vnetje prostate ali prostatitis

Prostatitis je otekanje in vnetje prostatične žleze, ki se kaže s bolečim in težavnim odvajanjem urina. Bolečina pa se rada razširi tudi v spodnji del trebuha. Pogosto so prisotni tudi sistemski znaki, od vročine do slabega počutja.

Prostatitis lahko prizadene vse moške, vendar se pogosteje pojavlja po 50. letu. Ker ga v večini primerov povzročajo bakterije, ki iz urina preidejo v prostato, ga lahko pozdravimo z dolgotrajnim antibiotičnim zdravljenjem. Ob neustrezni terapiji ali drugih vzrokih (npr. anatomske nepravilnosti) lahko prostatitis postane tudi kroničen.

Rak prostate

Veliko pozornosti se posveča tudi raku prostate. Čeprav je to zgolj bolezen moških je po statističnih podatkih iz leta 2017 to drugi najpogostejši malignom v Sloveniji, takoj za rakom kože.

Žal v začetni stopnji opozorilnih znakov za raka prostate ni, ta se pogosto odkrije šele, ko se pojavijo težave z uriniranjem.

Obstajajo tri osnovne preiskave pri odkrivanju raka prostate:

  1. določanje koncentracije posebne beljakovine – prostatičnega specifičnega antigena PSA, ki jo izloča prostata, koncentracija le-te je ob raku prostate navadno povišana
  2. digitorektalni pregled (tipanje prostate skozi črevo) in
  3. transrektalna ultrazvočna preiskava.

Če rezultati vseh treh preiskav nakazujejo na raka prostate se opravi biopsija prostate, ki prav tako poteka skozi črevo.

Tretjemu stanju – benigno povečanje prostate, ki je od vseh tudi najpogostejši, pa bomo zaradi pomembnosti namenili posebno poglavje.

Benigno povečanje prostate (BPO)

Več kot 50 % moških starih nad 50 let ima težave z uriniranjem zaradi obstrukcije sečnega mehurja kot posledica BPO.

Vzrok nastanka BPO še ni popolnoma jasen.

Vodilni mehanizem razvoja BPO so benigne histološke spremembe v prostatičnem tkivu zaradi staranja. Te so posledica hormonskih sprememb, metabolnega sindroma, vnetja in verjetno še drugih, trenutno nedokazanih vzrokih.

Najbolj raziskan je pomen testosterona in njegovega še bolj aktivnega metabolita dihidrotestosterona. Slednji nastane iz testosterona pod vplivom 5-alfa reduktaze in je odgovoren za proliferacijo žlez prehodne cone prostate.

Dihidrotestosteron se veže na testosteronske receptorje in pride v celično jedro, kjer se veže na DNA in deluje kot genetski transkripcijski regulator ter promovira rast in preživetje celic.

Dejavnike tveganja razdelimo na tiste na katere ne moremo vplivati (npr. starost) in na tiste, na katere lahko vplivamo (npr. prehrana). Poglejmo si najpomembnejše dejavnike tveganja za benigno povečanje prostate.

Starost

Težave s prostato zaradi njenega povečanja so pred 40. letom redke. S staranjem pa ima težave vedno več moških. Približno tretjina ima zmerne do hude težave pri starosti 60 let, pri starosti 80 let pa ima zmerne do hude težave približno polovica moških.

Družinska anamneza in genetika

V primeru, da ima težave s prostato sorodnik 1. reda (oče ali brat), potem obstaja večja verjetnost, da boste težave imeli tudi vi. Težave so pogostejše pri črni rasi kot pri belcih.

Sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni

Raziskave so pokazale, da je pri osebah s sladkorno boleznijo večja verjetnost benignega povečanja prostate. Težave s srcem pa so posredno povezane s težavami s prostato, saj se uporaba določenih zdravil (npr. beta blokatorjev, ki upočasnjujejo srčni utrip) povezuje z večjo verjetnostjo nastanka benigne prostatične obstrukcije.

Življenjski slog in okolje

Debelost povečuje, redna telesna aktivnost pa zmanjšuje verjetnost nastanka težav s povečano prostato. Sedaj še namenimo nekaj besed o raku prostate. Ugotovljeno je namreč bilo, da je klinična oblika raka prostate bolj pogosta v razvitem zahodnem svetu kot v Aziji, tako da je pojavnost verjetno povezana tudi z okoljem v katerem živimo.

Prehrana

Zanesljivih dokazov še ni, a domneva se, da je med dejavniki tveganja tudi prehrana. Obstajajo živila, ki se povezujejo z večjim tveganjem nastanka težav s prostato (npr. prekomerno uživanje mastne hrane, rdečega mesa…) in obstajajo živila, ki zmanjšujejo tveganje. Zaščitno naj bi delovali likopeni v kuhanem paradižniku, selen in fitoestrogeni v zelenjavi ter vitamini.

Prostata in erekcija

“Če so težave s prostato vodilna težava z urinarnim traktom v starostnem obdobju, potem so motnje erekcije takoj za njimi. Kar je še huje, lahko se pojavljata obe stanji skupaj.”

Ali lahko eno povzroča drugo? Ali lahko uspešno zdravimo? Odgovorimo si na ta vprašanja v tem podpoglavju.

Spolnost je izjemno pomemben del našega življenja in je osnovna fiziološka potreba. Zdravo spolno življenje pozitivno vpliva na naše počutje, na odnose med partnerjema in posredno tudi na naše odnose v družini, med prijatelji in v službi. Motena spolnost lahko okrni našo kakovost življenja in erektilna disfunkcija je eden od vodilnih vzrok za osebno nezadovoljstvo. K sreči lahko erektilno disfunkcijo uspešno zdravimo.

Motnja erekcije ali erektilna disfunkcija (star izraz – impotenca) označuje motnjo, pri kateri moški spolni ud ne otrdi ali ne ostane dovolj trd, da bi lahko potekel spolni akt. 

Motnja erekcije je zelo pogosta. Že pri mladih odraslih se lahko občasno zgodi, da do erekcije ne pride. Vzroki so večinoma psihološki – pogost krivec je stres, alkohol in utrujenost. S staranjem je težav z erekcijo vedno več, tako da se okoli 60. leta s tem sreča vsak drugi moški. 

S staranjem je psiholoških vzrokov vedno manj, začnejo jih nadomeščati organski. Ti so lahko povezani z nekaterimi kroničnimi boleznimi (npr. arterijsko hipertenzijo), nevrološkimi okvarami ali pa z motenim delovanjem hormonov (s staranjem namreč upada koncentracija testosterona v krvi), lahko pa so tudi posledica delovanja nekaterih zdravil. Erektilna disfunkcija je zelo pogosto povezana s srčno-žilnimi boleznimi. Najverjetneje zaradi enakih dejavnikov tveganja – arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in zvišanih maščob v krvi.

Vsaka od njih deluje na druge simptome, zato je najbolje, če si kupimo izvlečke, ki vsebujejo več različnih rastlin.

Instant Erect Kapsule za spolno moč

Erektilna disfunkcija in težave s prostato

Erektilna disfunkcija ni bolezen. Je zgolj simptom druge bolezni. Ali to pomeni, da je lahko posledica težav s prostato? Odgovor na to vprašanje ni enostaven. V večini primerov je odgovor ne. 

Težave z erekcijo so v 70% povezane z restrikcijo dotoka krvi v penis (npr. aterosklerotična zožitev ožilja), a ne glede na to lahko bolezni prostate vplivajo na vašo spolno funkcijo. Ob težavi s prostato in nenadni erektilni disfunkciji moramo najprej pomisliti na raka prostate.

Rak prostate lahko prodre skozi kapsulo in se razširi do živcev, ki so odgovorni za erekcijo. Ko se ti enkrat poškodujejo, erekcija več ni možna. Živci se lahko poškodujejo tudi med samo operacijo, ko kirurg poskuša odstraniti raka prostate. 

Moški, ki gredo na prostatektomijo (odstranitev prostate) imajo tudi v do 80% določene težave z erekcijo. Večina teh mine v roku dveh let. Z novejšimi kirurškimi metodami se je ta številka zmanjšala, a še vedno ostaja pomembna. Tudi druge terapije raka prostate (npr. obsevanje in hormonska terapija) lahko poškodujejo živce.

“Benigna prostatična obstrukcija sama po sebi ne povzroča erektilne disfunkcije. Lahko pa jo povzroča posredno preko zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje.”

Pogosto zdravilo finasterid (inhibitor delovanja testosterona) lahko v 3% vodi v erektilno disfunkcijo in v 4% v zmanjšan libido. Tudi transureteralna disekcija (operativni poseg za zmanjšanje velikosti prostate) je povezana z motnjami erekcije.

Vrbovec je ena izmed rastlin, ki jo pogosto povezujemo z zdravjem prostate.


Kapsule za prostato z naravnimi učinkovinami

Kapusle za prostato Prostavirex z vrbovcem, pogačico, cinkom in selenom.

 

 

Kako poteka zdravljenje povečane prostate?

Obstaja več načinov zdravljenja. Katero izberemo je odvisno od resnosti simptomov in od velikosti prostate. Za oceno resnosti simptomatike se pri zdravniku izpolni vprašalnik IPSS (mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov benigne hiperplazije prostate), ki je prosto dostopen tudi na internetu. V laboratoriju se v krvi določi tudi PSA (prostata specifičen antigen), čigar koncentracija korelira z velikostjo prostate. Nato se opravi še UZ preiskava prostate za oceno njene velikosti. Na podlagi rezultatov se zdravnik odloči za najbolj optimalno zdravljenje. To je lahko konzervativno, z zdravili (medikamentozno) ali operativno.

Če je vrednost PSA v krvi nizka, bolnik pa ima blage težave se odločamo le za spremljanje bolnika. Bolnik naj pozorno spremlja svojo bolezen in spremeni svoj način življenja. 

Če je vrednost PSA visoka, UZ pokaže veliko prostato, bolnik pa ima le blage težave se odločimo za konzervativno zdravljenje. K njemu spadajo zdravila rastlinskega izvora. Tega načina ne sprejemajo vsi zdravniki enako, kljub temu pa mu je naklonjeno vedno več zdravstvenega osebja, vključno z urologi. Nekaj velja – če imate manj simptomov, potem deluje. 

V primeru simptomov, ki so pa zelo moteči pa se začnejo uporabljati zdravila zdravili (alfa zaviralci in inhibitorji 5α-reduktaze). Če niso učinkovita se odločimo za morebiten operativni poseg.

Naravne učinkovine, ki jih povezujemo z zdravjem prostate

Človek je del narave in lahko v njej najde rešitve za svoje zdravstvene težave, vključno pri težavah s prostato. Pri blagih težavah je uporaba rastlinskih preparatov za zdravljenje simptomov povečane prostate najboljša izbira in jo priporočajo številni osebni zdravniki. V tem poglavju si bomo prebrali katere rastline lahko izkoristite v svojo korist za zdravje vaše prostate!

Vrbovec

Drobnocvetni vrbovec je trajnica, ki zraste do 80 cm in jo najdemo ob vlažnih gozdnih poteh. Ima pokončno steblo s podolgovatimi in rahlo nazobčanimi listi in posamezne cvetove. Iz cveta se razvije semenska glavica, iz katere se jeseni sprostijo leteča semena. Je tradicionalno ljudsko zdravilo pri povečani prostati.

Najuporabnejši del rastline je steblo z listi in cvetovi, ki jih posušimo in iz njih pripravimo čaje in izvlečke. V njem se skrivajo številne zdravilne učinkovine, od flavonoidov do β-sitosterola in palmitatov, ki delujejo protivnetno, zdravijo bakterijske okužbe in modificirajo delovanje encimov v prostati. Slednje se izkorišča pri bolnikih z benigno hiperplazijo prostate (BHP) za lajšanje simptomov spodnjih sečil.

Afriška sliva

Afriška sliva (Pygeum africanum) izvira iz srednje in južne Afrike. Zdravilne učinkovine se pridobivajo iz skorje tega zimzelenega drevesa. Je ena od najpogosteje uporabljenih zdravilnih učinkovin proti benignemu povečanju prostate v Franciji. Izvleček lubja vsebuje v maščobah topne fitosterole in maščobne kisline, ki ščitijo sečila pred vnetji. Rastlina ima torej protivneten učinek, zmanjšuje edem in pomaga tudi v primeru čezmernega in motečega nočnega uriniranja. Zavira napredovanje benigne hiperplazije prostate, saj deluje na presnovo holesterola, ki se nalaga v prostati.

Njivska preslica

Njivska preslica (Equisetum arvense) je trajnica z rumenkastim in do 35 cm visokim steblom. Raste po vsej Sloveniji, na vlažnih, ilovnatih travnikih. Rastlina požene že zgodaj spomladi iz globoke, členaste korenine. Med ljudmi je dobro poznana zaradi svojih zdravilnih učinkov.

Uporabljamo njeno steblo (zel), ki ga posušimo. Preslica vsebuje različne snovi, kar pomeni, da ima več vplivov na človeško telo. Med drugim je diuretik, učinkovita je pri zdravljenju inkontinence in nočnem močenju postelje pri otrocih ter pri zdravljenju benigne hiperplazije prostate. Poleg tega pa pomaga pri težavah z želodcem in črevesjem, pri prekrvavitvi kože, pri ozeblinah in lajša revmatske bolečine.

Selen

Selen je kemični element in je nujno potreben za normalen razvoj in rast. V človeški prehrani je selen element v sledovih, ki igra pomembno vlogo pri nevrološkem razvoju in delovanju ščitnice ter spolnih organov. Selen ima zelo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka različnih oblik raka, tudi raka prostate.

Njegovo pomanjkanje bolj prizadene moške kot ženske, saj pride do zmanjšane gibljivosti in zmanjšanega števila semenčic. Selena naše telo ne more proizvesti samo, zato ga moramo vnesti s hrano. Danes je pomanjkanje selena pogost pojav v zahodnem svetu, zato je jemanje nadomestkov pri nekaterih posameznikih smiselno.

Eliksir bučnih semen

Bučna semena že dolgo časa uporabljamo v tradicionalni medicini, saj so bogat vir kalcija, železa, magnezija, kalija, fosforja in cinka ter nenasičenih maščobnih kislin. Najpogosteje so se uporabljala za odstranjevanje parazitov iz organizma, a ker imamo danes učinkovita zdravila, se je to opustilo. Še vedno pa so zelo koristna pri zdravljenju funkcijskih motenj mehurja. Ugodno pa vplivajo tudi na prostato in na imunski sistem. Po najnovejših raziskavah je namreč mogoče z učinkovinami v semenih upočasniti rast prostate. 

Palmeto

Palmeto (Serenoa repens) je nizka palma, ki zraste do 2 metra in izvira iz južnih predelov Združenih držav Amerike, južne Evrope in severne Afrike. Največ zdravilnih učinkovin dobimo iz posušenih celih plodov rastline. Iz njih pripravimo tekoči ekstrakt, ki je sestavina peroralnih kapljic, kapsul ali tablet, ki se uporabljajo za lajšanje težav pri moških zaradi blago povečane prostate. Najpomembnejše sestavine v rastlini so lipofilne snovi (npr. lavrinska maščobna kislina, etilni estri maščobnih kislin in trigliceridi,…). 

Natančnega mehanizma delovanja – kako odpravlja težave s prostato, ne poznamo popolnoma. Raziskave kažejo, da lipofilni izvleček palmeta zavira 5- alfa reduktazo in druge encime, ki spodbujajo metabolizem testosterona in s tem vplivajo na povečanje prostate. Deluje pa tudi protivnetno.

Brusnice

Brusnice se je oprijel naziv »super-živilo,« saj imajo številne ugodne vplive na naše telo. Na Švedskem jim pravijo rdeče gozdno zlato, saj jih imajo za vir mladosti.

Brusnice se pogosto uživajo za lajšanje in preprečevanje vnetja mehurja pri ženskah, pomagajo pa tudi pri lajšanju simptomov povezanih s prostato, zlasti kadar je ta povečana.

Hibiskus

Hibiskus ali divji oslez (Hibiscus sabdariffa) izvira iz centralne in zahodne Afrike. Njegovi cvetovi imajo diuretično delovanje in so bogat vir vitamina C. 

Hibiskus ima kopico učinkov na naše telo in ne le, da pozitivno deluje na krvni tlak in vpliva na splošno dobro počutje, vsebuje tudi snovi z protirakavim učinkom in so še posebej pomembne za moške, ki so zboleli za rakom prostate.

Kakšna zdravila se predpisujejo za povečano prostato in kako delujejo

Obstajata dve osnovni skupini zdravil – antagonisti alfa-1 adrenergičnih receptorjev in inhibitorji 5 alfa-reduktaze ali s kombinacijo zdravil. Antagonisti alfa-1 adrenergičnih receptorjev izboljšajo pretok seča tako da zmanjšajo tonus gladkih mišic v vratu sečnega mehurja. Učinek se največkrat pojavi po nekaj tednih. Ta zdravila ne vplivajo na velikost prostate. So zdravila prvega izbora pri moških z zmernimi do hudimi simptomi spodnjih sečil. Inhibitorji 5 alfa-reduktaze preprečijo rast prostate, in lahko celo povzročijo njeno zmanjšanje za 25-30 %. Iz te skupine poznamo dve zdravili, ki dosegata podobne rezultate: finasterid in dutasterid. Izboljšanje simptomov pričakujemo šele po 3-6 mesecih po začetku zdravljenja. Zaviralce 5 alfa reduktaze priporočajo za zdravljenje moških z zmernimi do hudimi simptomi in s prostato, ki je večja kot 40 cm3

Kdaj je potrebna operacija prostate?

Operacijsko zdravljenje se je v zadnjih letih v razvitih državah izrazito zmanjšalo, predvsem zaradi učinkovitejših metod zdravljenja z različnimi zdravili. Operacijsko zdravljenje svetujemo predvsem pri bolnikih, pri katerih je bilo zdravljenje z zdravili neuspešno. Standardne operativne metode zdravljenja so transuretralna resekcija prostate, transuretralna incizija prostate in klasična ali odprta prostatektomija. 

Viri:

  1. Health Harvard
  2. Dnevnik.si
  3. Wikipedia
  4. Pubmed

Dodaj odgovor

Ta stran uporablja piškotke, da vam lahko ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo. Z brskanjem po strani se strinjate z njihovo uporabo.