Mineral potreben za lepoto – silicij

1. Organski silicij
2. Pomembnost za telo
3. Silicij in lasje
4. Silicij in nohti
5. Silicij in koža
6. Sklepi in kosti
7. Silicij v prehrani
8. Prehranska dopolnila s silicijem
9. Oblike silicija
10. Priporočena dnevna doza
11. Pogosta vprašanja
12. Domov

Kaj je silicij in zakaj ga imenujemo mineral lepote

Silicij skrbi za zdravo kožo, hrustanec, kosti in vezivna tkiva. Sodeluje pri številnih biokemijskih reakcijah, zlasti pri normalni tvorbi kolagena, elastina in vezivnega tkiva. Brez kolagena pa naša koža izgubi prožnost, pojavijo se gubice. Silicij pomaga tudi pri tvorbi kosti in izločanju težkih kovin iz telesa (predvsem aluminija).

Zakaj ga imenujemo »mineral lepote«? Ker s svojim delovanjem ohranja mladosten videz kože in sijaj nohtov ter las. To doseže na dva načina – pomaga pri proizvodnji ključnih molekul (npr. kolagena) in tudi sam veže vodo (kar 300x lastne mase).

Silicij je 14. element periodnega sistema in je zelo pogost element, ne samo na Zemlji, temveč tudi v vesolju. Najpogosteje je vezan v spojinah s kisikom (npr. silicijev dioksid), izjemno redko pa se nahaja v elementarni obliki. 

Ker je silicij 2. najpogostejši element na Zemlji (7. v vesolju) in ker silikatne spojine sestavljajo več kot 90% zemeljske skorje, ga najdemo praktično povsod. Kljub ogromni količini v našem okolju, so to silicijeve spojine, ki jih v naše telo ne moremo vnašati neposredno. Lahko pa silicij najdemo v živilih ali prehranskih nadomestkih.

Njivska preslica je odličen vir silicija

Na vitalmarket.si lahko najdete organski silicij iz njivske preslice

Pomembnost silicija za telo

Čeprav je silicija v telesu le nekaj gramov, se njegovo pomanjkanje odraža na ravni vseh organskih sistemov. Življenje brez njega niti ni možno.

V medicinskih krogih se siliciju posveča premalo pozornosti, saj je zelo težko opredeliti ali je določena telesna nevšečnost rezultat njegovega pomanjkanja. Vzrok je ravno v tem, da je silicij pomemben za vse naše organe in lahko povzroča nešteto težav. Tudi ne obstaja noben simptom, kjer bi lahko rekli, da je vzrok za to pomanjkanje silicija, saj je vzrokov lahko zelo veliko. Ker ne moremo točno vedeti ali je vzrok pomanjkanje silicija, je najboljše da ga uživamo v zadostnih količinah in se izognemo možnosti, da so naše težave posledica njegovega pomanjkanja.

Raziskave so že pokazale, da je silicij ključen pri izgradnji nohtov in las ter kosti in kože. Predmenopavzalne ženske, ki uživajo hrano z večjo vsebnostjo silicija imajo višjo gostoto kosti, kot ženske, ki ne. Potrdili so tudi, da uživanje prehranskih nadomestkov silicija, poveča gostoto kosti, kar je ključno pri preprečevanju osteoporoze. Silicij ne samo da skrbi za trdnost kosti, temveč tudi za njihovo prožnost.

Silicij je pomemben tudi pri izgradnji elastina in kolagena. Elastin je ključen gradnih naših arterij, zlasti aorte. Brez zadostne količine elastina naše žile hitreje otrdijo in lahko pride do srčno-žilnih zapletov (npr. koronarna srčna bolezen). Brez kolagena pa naš obraz izgubi mladosten videz.

“Raziskave so že pokazale, da je silicij ključen pri izgradnji nohtov in las ter kosti in kože. Predmenopavzalne ženske, ki uživajo hrano z večjo vsebnostjo silicija imajo višjo gostoto kosti, kot ženske, ki ne.”

Raziskave so potrdile tudi, da uživanje prehranskih nadomestkov silicija, poveča gostoto kosti, kar je ključno pri preprečevanju osteoporoze. Silicij ne samo da skrbi za trdnost kosti, temveč tudi za njihovo prožnost.

Silicij je pomemben tudi pri izgradnji elastina in kolagena. Elastin je ključen gradnih naših arterij, zlasti aorte. Brez zadostne količine elastina naše žile hitreje otrdijo in lahko pride do srčno-žilnih zapletov (npr. koronarna srčna bolezen). Brez kolagena pa naš obraz izgubi mladosten videz

Silicij za lase

Višja kot je vsebnost silicija v laseh, bolj so lasje čvrsti in svetleči. Ob njegovem pomanjkanju, ne samo, da izgubijo svoj lesk, temveč tudi hitreje izpadajo. Tako lahko z uživanjem zadostnih količin silicija upočasnimo izgubo las.

Silicij za nohte

Tudi nohti so prizadeti ob pomanjkanju silicija, saj predstavlja največji delež in je tudi najpomembnejši mineral nohta. Pri sistemskem pomanjkanju le-ti postanejo mehki in krhki. Taki nohti pa so bolj dovzetni za okužbe. Z zadostnim uživanjem silicija ohranimo zdrave nohte in preprečimo okužbe (npr. glivice).

Silicij za kožo

Brez silicija ni optimalne sinteze kolagena in brez kolagena koža ni čvrsta. Silicij tudi aktivira hidroksilacijske encime, ki oblikujejo mrežo stabilnega kolagena, izboljšajo moč in elastičnost kože ter sodeluje pri sintezi glikozaminoglikanov, ki pomagajo ohraniti vlažnost kože. Navzven se to kaže kot sveža, napeta koža. Zato lahko smiselno domnevamo, da je za neprožno in nagubano kožo, morda krivo pomanjkanje silicija.

Silicij za sklepe in kosti

Od vseh zgoraj omenjenih delov telesa, je največ znanstvenih raziskav ugotavljalo povezavo med pomanjkanjem silicija in kostmi ter sklepi. Silicij sodeluje pri mineralizaciji kosti, saj so v nezreli kosti največje koncentracije silicija, ki nato z »dozorevanjem« kosti upadajo. Ugotovili so, da njegovo pomanjkanje vodi v zmanjšanje kostne gostote, nenavadno rast in obliko kosti. Te so tudi bolj občutljive na mehanične sile in se pod pritiskom prej zlomijo.

Ugotovili so, da če moški in premenopavzalne ženske uživajo zadostne količine silicija v njihovi prehrani zmanjšajo verjetnost osteoporoze. Žal tega niso ugotovili pri pomenopavzalnih ženskah, saj se kosti po določeni starosti prepočasi obnavljajo in se večinoma le še razgrajujejo. Z uživanjem hrane bogate s silicijem ali prehranskih nadomestkov je zato ključno začeti čim prej.

“Silicij promovira nastanek zdrave, mineralizirane kosti in je zato ključen pri preprečevanju izgube kostne mase in nastanku osteoporoze.”

Uživanje zadostne količine silicija v hrani vpliva na gostoto kosti.

Silicij je znan pripomoček za močne lase in nohte.

Silicij v hrani

Silicij se v naravni obliki nahaja v hrani kot silicijev oksid in silikati. Ti dve obliki sta prisotni tako v čisti izvirski vodi, rastlinah kot tudi v hrani živalskega izvora. Daleč največje koncentracije pa najdemo v žitaricah.

V zahodnem svetu, povprečna odrasla oseba dobi 30% dnevnega vnosa silicija iz žitaric. Sledi sadje, določene pijače (npr. voda z visoko vsebnostjo silicija, pivo) in nato različna zelenjava. Vsa ta omenjena hrana pokrije približno 75% zaužitega silicija, kar pomeni da četrtino dobimo iz drugih virov. Že tukaj pa lahko vidimo problem – če ne uživamo omenjene hrane, lahko v našem telesu pride do pomanjkanja silicija.

Ni pa samo pomembna količina silicija v hrani, temveč tudi oblika v kateri se nahaja. Od te je namreč odvisno koliko silicija bo naše telo lahko absorbiralo v črevesju. To imenujemo biorazpoložljivost.  Silicij, ki se nahaja v polimerizirani (netopni) obliki ima nizko biorazpoložljivost, kar pomeni, da se bo slabo absorbiralo.

Naše telo je za ta problem našlo rešitev – našo želodčno kislino. Ta naredi netopen silicij topen, ki ga naše črevo lahko lažje vsrka. Ker se s starostjo kislost v našem želodcu zmanjšuje (še posebej, če jemljemo zdravila proti kislini), se zmanjša biorazpoložljivost iz hrane. To je tudi eden od razlogov, zakaj se količina silicija v našem telesu s starostjo zmanjšuje. Obstaja kakšna rešitev? Najenostavnejša je občasno jemanje prehranskih nadomestil ali uživanje pijač, kjer je silicij že v topni obliki (npr. pivo, čaj iz njivske preslice in koprive)!

Naštejmo še nekaj živil, ki vsebujejo silicij: žita, jabolka, pomaranče, soja, grah, surovo zelje, repa, rjav riž, arašidi, korenje, čebula, kumare, buče, ribe, mandlji… Pri omenjenih živilih velja, da manj kot so industrijsko predelana, več razpoložljivega silicija bodo vsebovala. Prav tako je količina odvisna od prisotnosti silicija v zemlji, kjer živila gojimo. 

“Danes prevladujoče intenzivno monokulturno poljedelstvo osiromaši tla, s tem pa pride do pomanjkanja silicija (in drugih hranilnih snovi) v prehrani ljudi, zato zmeraj raje posezimo po domače pridelanih živilih.”

Silicij v prehrani prejmemo predvsem preko žitaric

Prehransko dopolnilo za močne lase in nohte, ki vsebuje organski silicij.

Silicij kot prehransko dopolnilo

Omenili smo že, da se določene oblike silicija bolje absorbirajo kot druge, zato tudi velja, da niso vsa prehranska dopolnila enako učinkovita, zlasti če iz različnih razlogov nimamo ustreznega pH v želodcu. Učinkovitost in procent absorpcije sta torej odvisna od njegovih molekul. 

Velik delež produktov na tržišču vsebuje netopno obliko silicija, ki se slabo absorbira – tudi rastlinski  izvlečki (npr. kopriva) so slabo učinkoviti, če niso pravilno obdelani. Rastline ga namreč takoj, ko ga prevzamejo iz zemlje pretvorijo v netopno kristalno obliko.
Nekateri preparati zato poskušajo nadoknaditi ta slab privzem v telo z visoko količino silicija. Pri tem moramo razumeti, da prevelika količina silicija v krvi lahko škoduje našim ledvicam (izloča se namreč s sečem).

Kako se lahko temu izognemo? Zmeraj preberemo navodila in vsebino preparata, ki nam pove kakšno obliko silicija in kakšno količino vsebuje. Praktičen nasvet: če imate nadomestek v tekoči obliki, kjer v navodilih piše, da ga morate pred uporabo dobro premešati, potem je večina silicija v slabo topni obliki, ki se rada seseda na dno in vašemu telesu ne bo kaj prida koristila. Poleg tekoče oblike, lahko dobite preparat tudi v obliki tablet ali kapsul. Če imate možnost – izberite takšno s podaljšanim sproščanjem, saj se tako ne sprosti ves silicij na enkrat. Velikih količin v kratkem času vaše črevo ne bo zmoglo absorbirati, niti če se nahaja v topni obliki, če pa se sprošča silicij postopoma, pa ga boste absorbirali veliko več.

Ena izmed najprimernejših oblik je monomeren monometilsilanetriol (MMST), ki lahko zaradi visokega elektro-kemičnega potenciala prečka celično membrano in ne kristalizira v telesu. Tudi študije so pokazale, da je ta oblika varna za dolgotrajno jemanje. Obstajajo namreč določene oblike silicija (npr. nano silicijevi delci), ki imajo dvomljivo varnost za zdravje.

Kakšne oblike silicija poznamo

Čisti silicij zaradi svoje reaktivnosti v naravi praktično ne obstaja. Najpogosteje reagira s kisikom, pri čemer nastane silicijev dioksid, bolje znan kot kremen. Lahko pa se poleg kisika poveže tudi z drugimi elementi (npr. z aluminijem, magnezijem,…) pri čemer nastanejo različni silikati. Obstajajo pa tudi številne druge oblike: silicidi, silani, halidi, silične kisline, silični minerali,…

Koloidni silicij

Koloidni silicij je suspenzija drobnih delcev silicija v tekočini. Ti delci so okrogli, gladki in neporozni. Ta oblika je izredno pomembna v industriji, pa tudi pri aplikaciji določenih zdravil. Koloidna oblika nastane iz silicijevih soli, ki se pod vplivom želodčne kisline spremeni v koloidno obliko. Ta se slabše absorbira kot nekatere druge oblike silicija, ob pretirani uporabi pa lahko povzroči tudi težave z ledvicami (npr. nastanek ledvičnih kamnov).

Organski silicij

Ta oblika se največ uporablja kot prehranski nadomestek in ima dobro učinkovitost ter absorbicijo (tudi skozi kožo). Sem spada tudi prej omenjen MMST. 

Tukaj lahko najdete prehransko dopolnilo organski silicij.

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid (kremen ali kvarc) je ime za različne oblike silicijevega oksida. V naravi je pogost tako v živem kot neživem svetu.  Najdemo ga v bakterijah, rastlinah in živalih. . 

Silicijev monoksid

Je manj pomembna molekula, ki pa je dejansko najpogostejša oblika silicijeva oksida v vesolju.  Uporablja se ga predvsem v industriji.

Priporočena dnevna doza za odrasle

Povprečen vnos silicija v zahodnem svetu je med 20 in 50 mg. Ta številka je v Aziji  do 4x večja, saj uživajo večje količine žitaric, sadja in zelenjave. Morda ni naključje, da imata Kitajska in Indija najmanjšo prevalenco zloma kolka.

Priporočen dnevni odmerek silicija ni določen. Nekako velja, da če v prehrani zaužijemo več kot 40 mg/dan imamo večjo gostoto kosti. Študije so pokazale, da v ZDA le zelo malo število ljudi zaužije preseže številko 40

Zgornja meja varne količine zaužitega silicija prav tako ni določena, je pa verjetno zelo visoka – med 700 in 1750 mg na dan po nekaterih domnevah. Presežek namreč izločimo z urinom in se ne kopiči v tkivih.

Če jemljemo silicij, da odpravimo težave z lasmi in nohti, moramo biti potrpežljivi, saj bodo rezultati vidni šele po šestih mesecih. Toliko časa namreč noht potrebuje, da zraste za celotno dolžino. Koža se regenerira po 28 dneh, lasje pa na mesec zrastejo za en centimeter.

Silicij v hrani – primerjava*

Pogostejša hrana v naši prehrani, ki vsebuje omembe vredne, vrednosti silicija.

	Vsebnost silicija
Oves, 100g	18,8 mg
Rjavi riž, 100g	16,2 mg
Školjke, 100g	10 mg
Banane, 100g	6,2 mg
Fižol, 100g	5,6 mg
Pivo, 0,5l	2 mg
Špinača, 100g	1,7 mg
Sojino mleko, 100g	0,6 mg

*povzeto po tendfonline.com

Pogosta vprašanja

Ali silicij pomaga pri osteoporozi

Obstajajo dokazi, da bo kljub razviti osteoporozi, silicij pomagal pri izgradnji kosti (seveda, če ob tem jemljete druga zdravila, ki jih predpiše zdravnik). Še zlasti bolj učinkovit pa bo pri njenem preprečevanju, če ga boste začeli jemati preden jo razvijete!

Ali ima jemanje silicija stranske učinke

Stranski učinki ob velikih vnosih silicija niso poznani, le ob dolgotrajnem povečanem jemanju lahko pride do nastanka ledvičnih kamnov. Se pa odsvetuje uporaba pri ledvičnih bolnikih.

Viri:

1. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3649945/
2. Oblike silicija. https://www.britannica.com/science/silicon/Uses
3. Osteoporoza in silicij. https://www.hindawi.com/journals/ije/2013/316783/
4. Silicon and bone health. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2658806/
5. https://en.wikipedia.org/wiki/Silicon_dioxide
6. Silicij v prehrani. https://www.hollandandbarrett.com/the-health-hub/vitamins-and-supplements/supplements/what-is-silica/